Razglednica iz Tokia - tokrat o glasnem smrčanju, ki nas je pričakalo takoj ob prihodu na Japonsko, nevsakdanjih navadah Japoncev in spanjem v službi, ki vam lahko prinese povišico.
Ko smo prvi dan po dolgem, več kot enodnevnem popotovanju prispeli v Tokio, se prijavili v hotel, v praksi preverili, ali mit o poštenosti Japoncev drži, smo se seveda odpravili okrepčati. Z novinarskima kolegoma smo odšli v enega od številnih ramen lokalov, ki jih v okrožju Ikebukuro, v katerem smo nastanjeni, res ne manjka.
Z nekaj težavami, saj sploh v takšnih manjših gostinskih obratih ne znajo angleško, smo naročili vsak svoj ramen in še nekaj prilog, medtem pa je v lokal prikorakala skupina prijateljev zgodnjih srednjih let. Nedolgo za tem se je od mize, za katero so sedeli, zaslišalo smrčanje enega od njih. Tako glasno smrčanje, kot da bi se mimo nas pripeljal traktor.
Medtem ko so se njegovi prijatelji glasno smejali, da nismo prasnili v smeh, pa smo se morali zadrževati tudi mi, je možakar še kar naprej spal. Še bolj komično pa je to, da je malo pozneje zadremal tudi eden od tistih, ki so se mu smejali. K sreči (pravzaprav na žalost) je bil to le miren dremež, brez žaganja.
Zabavno je bilo, a na Japonskem nikakor ne nevsakdanje. Japonci imajo za to celo izraz – inemuri. Spanje v prisotnosti, kot ga je prevedla Brigitte Steger, predavateljica japonskih študij na Downing Collegeu v Cambridgeu, ki je na to temo napisala knjigo.
Na Japonskem je dremanje v javnem prometu, veleblagovnicah, kavarnah, restavracijah, knjižnicah in še kje nekaj povsem normalnega. Če boste kdaj odpotovali tja, boste na prvi tak prizor naleteli zelo hitro. Sploh, če se boste usedli na kak primestni vlak. Te se včasih spremenijo v skupinske spalnice.
Zagotovo k temu pripomore tudi dejstvo, da ima Japonska zelo nizko stopnjo kriminala, zaradi česar se vam ni treba bati, da vas bo med spancem kdo ujel nepripravljene in vas okradel.

Ne le to, da je dremanje v javnosti na Japonskem nekaj vsakdanjega, tam je družbeno povsem sprejemljivo tudi spanje na delovnem mestu. Ne samo v kotu za svojo pisarniško mizo, ampak celo na sestankih.
Medtem ko bi pri nas in po večini sveta vas šef ob čem takem verjetno izgubil živce in vas morda celo odpustil, pa Japonci dremež pogosto dojemajo kot subtilen znak marljivosti. To namreč pri njih ne more pomeniti nič drugega, kot da ste utrujeni od dela. Morda torej celo dobite povišico.
Japonci namreč ne dremajo zaradi tega, ker so zaspaneti, ampak zato, ker premalo spijo doma. Študije kažejo, da spijo manj kot večina ljudi po svetu. Krepko čez tretjino odraslih na dan v povprečju spi manj kot šest ur na noč.
Inemuri, ki ima v deželi vzhajajočega sonca več kot tisočletno zgodovino, torej ni le kulturni pojav, ampak tudi posledica delovnih navad in življenjskega sloga. Nadure, ki jih Japonci opravijo na delu, prinašajo minus ur pri spancu.
Seveda pa dremež ni sprejemljiv za vsak poklic. Če boste kot kirurg dremali med operacijo ali pa kot voznik med vožnjo avtobusa, se vam slabo piše tudi na Japonskem. Prav tako morate inemuri izvajati diskretno. Kot da ste vseskozi prisotni. Možakar z začetka zapisa bi na izpitu inemurija gladko pogrnil, a nič za to. Prej nasprotno. Popestril nam je večer.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal



Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje